"Alge, alge, alge! Strganja s skal
imam za danes že vrh glave," pomisli marogasta rakovica. "Še dobro,
da nisem vegetarijanka," ji še šine skozi možgane, preden se raje odpravi
na iskanje mesnega zalogaja. Ko potuje po skalah v iskanju latvice ali kakšne
školjke, prečka ozemlja velikih samcev, ki skušajo ohraniti najboljša
skrivališča, da bi osvojili čim več samičk in oplodili njihova jajčeca.
 |
| Marogasta rakovica (foto: MBZ) |
A parjenje je tokrat ne zanima. Skupaj z
manjšimi rakci, ki še niso spolno zreli in jih zato veliki samci ne preganjajo,
išče primeren zalogaj. Lahko se zgodi, da ji bo zadišal tudi kakšen manjši
predstavnik njene vrste. Hkrati se mora tudi sama, kljub rjavo- do
olivnozelenemu oklepu, v katerem se dobro zlije s skalnato okolico, paziti
ptičev in večjih rakovic, ponekod pa tudi moškatne hobotnice. V svojem
življenju se je naučila, da je najmanj opazna v šibki svetlobi, zato najraje potuje
ponoči.
Njene desne klešče so večje od levih, oboje
pa so prilagojene za strganje alg s skal ali koral tako, da ima na notranjem
robu klešč žličkam podobne vršičke. Za prebavo živalske hrane ima v želodcu
poseben mlinček z ostrimi zobci na trikotnih ploščicah, ki pri rakih
deseteronožcih razkosavajo hrano. Kljub temu, da živali predstavljajo polovico
njene prehrane, se mora pri lovu kar namučiti.
Rakci vitičnjaki bi bili dober zalogaj, a
noče tvegati, saj bi si na njihovih lupinah poškodovala klešče, zato gre raje
naprej. Na poti si postreže z nekaj školjkami, nato pa zagleda svojo
priljubljeno hrano, latvico. Ker jo le težko odtrga od podlage, ne da bi si pri
tem poškodovala klešče, raje počaka, da se polžek odlepi sam, ko se odpravi na
kosilo. Da ga lahko poje, ne da bi pri tem zaužila še delce lupine, ga mora
prevrniti. Prime ga s kleščami za rob lupine in ga večkrat poskusi zasukati na
hrbet, da bi prišla do mehkega mesa. Ker je takšen postopek precej naporen, se
raje loti le manjših polžkov, saj bi bila večjim le težko kos.
Marogasta rakovica med strganjem alg (MBZ).
Počasi se dela dan in rakovica si mora
najti primerno skrivališče, kjer bo varna pred dnevno vročino. Živi v pasu
plimovanja, kjer se najraje zadržuje na kopnem, saj nerada plava ali celo
prečka večje razdalje po plitki vodi. A kadar je vroče, se zadržuje v bližini
hladne vode, s katero si pomaga, da se ne pregreje.
Rakovica je zdaj stara že skoraj eno leto
in kmalu bo izbrala najmočnejšega samca z dobrim skrivališčem za prvo parjenje. Oplojena jajčeca bo nekaj tednov nosila na spodnji strani telesa. Iz jajčec bodo priplavale majhne ličinke, ki bodo en mesec živele v planktonu,
potem pa se bodo spustile na dno in zaživele svoje življenje kot majhni rakci.
Zanimivosti
- Marogaste rakovice imajo značilen
kvadraten oklep s tremi zobci ob strani.
- Osnovna barva oklepa, ki zraste do dobrih
treh centimetrov, je zelo odvisna od okolja, v katerem živijo.
- Večino časa preživijo na kopnem, le med
visoko plimo se skrijejo med kamne ali skalne razpoke, ali pa se izognejo vodi
in prestavijo višje po obali.
- Najpogosteje živijo v pasu plimovanja
morja, najdemo pa jih tudi v ne preveč onesnaženih pristaniščih. Dejavnosti in
premike uravnavajo s pomočjo notranje ure (bioritma), ki jo usmerjata dolžina
dneva in čas plimovanja.
- Življenjski prostor marogastih rakovic je
prilagojen širini pasu plimovanja. V predelih majhnih plimovanj so dejavne ves dan,
vendar le v bolj ali manj ozkem pasu obale. Kjer so plimovanja velika, so
dejavne tudi do več deset metrov od meje morja.
- Na njihovo vedenje močno vpliva
izogibanje vročini. Kadar je prevroče, niso dejavne ali pa se zadržujejo blizu
hladne vode. Takrat jih ne bomo našli v plitvinah, kjer se voda močno segreje.
- Raki deseteronožci seveda nimajo možganov
kakor mi, ampak gre za živčne ganglije.
- Rakovice imajo zadek spodvihan pod
glavoprsje. Samice jajčeca do izvalitve (dva do štiri tedne) nosijo pod telesom z zadkovimi nožicami.
- V Sredozemlju se ozemlja velikih, spolno
zrelih samcev nikakor ne prekrivajo. Po njih se lahko sprehajajo le samičke in
neodrasli samčki, saj je hrane navadno dovolj za vse. Odrasli samci tekmujejo
za najboljša skrivališča, ki bodo privabila čim več samičk.
- Razmnožujejo se vse leto, najpogosteje
spomladi.
- Marogaste rakovice živijo okoli štiri leta.
Vir o prehranjevanju: Cannicci S. Et al. (2002): Feeding Habits And Natural Diet of the Intertidal Crab Pachygrapsus marmoratus: Opportunistic Browser or Selective Feeder? Estuarine, Coastal and Shelf Science 54,
983–1001. Available on www.researchgate.net
Lektorirala: Ana Bohte
