Rebrače imajo prozorni ovalno telo, vzdolž katerega tečejo vrste migetalk, ki se v svetlobi mavrično svetlikajo. Rebrače niso ožigalkarji kot meduze, zato vas ne morejo ožgati. Njihovo telo vsebuje kar 97% vode.
Rebrača Mnemiopsis leidyi, ki se tako številčno pojavlja v Jadranu, je prilagojena tako na nizke kot visoke temperature morja, malo in močno slano vodo ter čisto ali onesnaženo okolje. Zato se tako uspešno širi po vseh morjih.
Čeprav se z njim lahko hranijo meduze, druge rebrače, ribe, ptice in še nekateri vretenčarji, jim, kot vse kaže, zaenkrat še niso kos. Njihovo visoko število je problematično, ker se hranijo s planktonom, kjer so ličinke in jajčeca mnogih živali, med drugim tudi rib.
Hranjenje
Rebrače so tako uspešne plenilke, ker so za plen takorekoč nevidne, hkrati pa s svojimi migetalkami ustvarjajo močen tok proti ustom, v katerega se ujamejo planktonske živali. To jim omogoča, da so tako uspešne plenilke kot ribe in plenilski rakci ceponožci (Copepoda). Kjer jih je veliko, lahko zato spremenijo sestavo populacije (razmerje med vrstami, ki živijo v njihovem okolju). V Črnem morju so deloma uspeli zmanjšati njihovo število z drugi rebračo Beroe ovata (morska melona), ki je njen plenilec.
Razmnoževanje
Vsaka rebrača proizvede tako jajčeca kot semenčeca (so hermafroditi, kot polži), ki jih istočasno izpusti v vodo, da se jajčeca lahko oplodijo. Kjer je hrane obilo, lahko večje rebrače naenkrat izločijo tudi do 10.000 jajčec, razmnoževati pa se začnejo že kot majhne, velike najmanj centimeter in pol. Odrasle rebrače in njihive ličinke imajo samo-obnovitveno sposobnost, se pravi, da se lahko pozdravijo, če so poškodovane (delno ali v celoti).
Zanimivosti
Preberite si več o plenilski sposobnost rebrače M. leidyi:
https://www.pnas.org/content/107/40/17223
Preberite si več o samo-obnovitveni sposobnosti ličink rebrače M. leidyi: https://www.nature.com/articles/s41598-017-16346-w
Lektorirala: Ana Bohte
Foto: MBZ
