Morske zvezde

Po morskem dnu počasi leze nevaren plenilec. Bradavičasta morska zvezda s petimi dolgimi kraki preiskuje okolico in išče kaj okusnega za v svoj želodec. Pravzaprav ni prav izbirčna, pa tudi velikost je ne omejuje. Brez težav se loti zalogaja, ki je precej večji od nje.

Bradavičasta morska zvezda Marthasterias glacialis (attribution)

Ravnokar je naletela na veliko ribo, ki je podlegla poškodbam. Če se hoče najesti, mora morska zvezda pohiteti, preden ribo najdejo druge lačne živali. Iz telesa izvije želodec in ribo zalije s prebavnimi sokovi. Ko prebavni encimi opravijo delo, zvezda enostavno posrka nastalo "juhico” skozi stene želodca in kosilo je končano.

Morska zvezda (foto Sašo Moškon)

Oglejte si življenje morskih zvezd (od minute 0 do 4).

Čeprav so bradavičaste morske zvezde po navadi velike od 30 do 40 centimetrov, naša zvezda spada med velikanke. Čez krake meri kar 80 cm. Zato ji, kljub veliki ribi, ki jo je ravnokar snedla, še vedno malce kruli v želodcu. Zahoče se ji školjke, ki jo v bližini zazna s čutili za kemijske dražljaje. Pri iskanju hrane se zanaša predvsem nanje, kljub temu, da ima na koncu krakov ocele, občutljive za svetlobo. Oceli so dovolj občutljivi, da z njimi zazna gibanje, če krake zaviha navzgor.

Ker pa se školjke večinoma ne premikajo, morske zvezde za iskanje ne potrebuje ocelov. Zato imajo školjke trdo lupino, ki jo zaprejo tako tesno in močno, da jim večina plenilcev ne more do živega. Morska zvezda ni med njimi. Ponovno si pomaga z ukano vihanja želodca, ki ga stlači med školjčni lupini, potem ko ju s kraki dovolj razmakne. Encimi začnejo delovati in kmalu lahko iz lupine posrka školjčno juho. Za posladek si privošči še nekaj drobnejših živali, za katere ji ni treba izvihati želodca.

Oglejte si, kako morska zvezda napada školjke (nekatere ji tudi uidejo).

Na lepem jo od zgoraj napade riba in ji odtrga krak. A za morsko zvezdo to ni nobena težava, saj ji bo kmalu zrasel nov. Pravzaprav včasih sama žrtvuje krak, saj z njim preusmeri pozornost plenilca, da mu lahko pobegne na varno. Nekatere morske zvezde se lahko povsem obnovijo iz enega samega kraka, če so le v njem tudi življenjsko pomembni organi.

Kraki namreč niso zvezdine noge. Premika se ob pomoči bistveno manjših brazdnih nožic, ki jih ima na spodnji strani telesa. Poseben vodovodni sistem nožice napolni z vodo, da se raztegnejo in prisesajo na podlago. Nato vodo iztisne iz nožic, te se skrčijo in potegnejo zvezdo naprej. Tako se v valovih odriva na stotine njenih nožic, vendar se kljub temu giblje počasi.

Oglejte si lep video z različnimi morskimi zvezdami.

Zanimivosti

V Jadranu živi 20 vrst morskih zvezd, od katerih so v Sloveniji najbolj znane pomarančasta, bodičasta, ognjenordeča in bradavičasta zvezda ter navadna zvezdica. 

Morske zvezde imajo usta na trebušni strani telesa, prebavni sistem pa zaseda precejšen del notranjosti telesa. Obsežen in razvejan želodec se razprostira v vsakega izmed krakov.

Kot pove že ime, je telo zvezdaste oblike in ima najpogosteje pet krakov, lahko pa tudi več. Kraki izhajajo iz osrednjega dela telesa – plošče. Na površini telesa imajo skelet iz spužvastih delcev apnenca. Večje ploščice so povezane kot čebelje satje, a gibljive kot vretenca pri vretenčarjih.

Bodičasta morska zvezda ima zelo veliko sposobnost regeneracije iz delov telesa. Živi do globine 180 metrov.

Oglejte si, kako se nekatere morske zvezde razmnožujejo tako, da razpadejo na več delov.

Lektorirala: Ana Bohte