Na mirnem dnu po velikanski spužvi leze več sto samic čokatega volka. No, pravzaprav to ni spužva, ampak ogromen skupek jajčec, ki so jih samice družno odložile. Tokrat je "spužva" ena največjih, saj meri meter v dolžino in pol metra v širino. Vsaka samica je jajčeca odložila v več kot sto pol centimetrskih kapsul in vsaka kapsula je napolnjena z do 800 majcenimi jajčeci.
Ostanke skupkov jajčec volekov ("spužve") lahko najdete naplavljene ob jadranski obali (Foto: MBZ).
Po približno enem mesecu bo iz vsakega jajčeca prilezel polžek, katerega hiška bo velika skoraj 2 milimetra. Po štirih mesecih bo meril že skoraj centimeter in kmalu bo iz njega zrasel vztrajen plenilec, ki se bo lotil tudi nekajkrat večjega plena, kot je leščur.
Oglejte si samice pri odlaganju jajčec.
V hranjenje mora čokati volek že od malega vložiti veliko napora. Ko je še manjši, lahko pride do slastnega mesa školjk le tako, da v lupino naredi luknjo. Ko naleti na skupino svojih priljubljenih školjk, užitnih klapavic, začne vrtati v lupino s pomočjo nazobčanega jezika (strgače) na koncu nekakšnega rilca (proboscisa). Vrtanje je izredno naporno in lahko traja tudi do 94 ur, kljub temu, da si pri tem pomaga z izločanjem solne kisline, encimov in kelatorjev iz posebnega organa v nogi. V polžjem svetu takšno dolgotrajno delo niti ni nenavadno, saj vse teče bolj po polžje. Čas vrtanja se zmanjša na "bore" 4 ure le pri manjših školjkah (0,5 do 1 mm), ki še nimajo tako debele lupine kot odrasle.
Nazobčano ustje volekove hiške (Foto: MBZ).
Ko bo zrasel, se bo volek lahko lotil školjk z malce manj napornim pristopom. Z nazobčanim ustjem svoje hišice bo drgnil ob rob lupine školjke, dokler je ne bo odkrušil dovolj, da bo lahko med lupini vtaknil svoj rilček in prišel do mesa. S takšnim "oblanjem" bo namesto 94 ur za hranjenje porabil "le" 37 ur.
Ostanki skupkov jajčec spominjajo na umetne spužve za kopanje in jih spomladi ter zgodaj poleti zlahka najdete naplavljene na obali.
Zanimivosti:
- Čokati volek zraste do 7 cm.
- Kadar se volki močno namnožijo, lahko povzročijo veliko škode na školjčiščih, saj školjke pred njimi nimajo obrambe, naj so še tako velike. Seveda je vprašanje, ali se volki ne namnožijo zaradi tega, ker imajo v školjčiščih na voljo obilo hrane.
- Mesto, v katero zavrtajo na lupini, je po navadi značilno glede na vrsto plena. Volki se hitro naučijo, da naredijo luknjo na najtanjšem delu lupine pri manjših školjkah (do 25 mm) in nad prebavno žlezo večjih školjk.
- Volki se lahko napadejo tudi med seboj in si poskušajo narediti luknjo v hiško ob pomoči solne kisline. Najbolj zavzeti poskušajo polža potegniti celo iz njegove hiške.
- Pri nas boste največkrat našli še bodičastega volka, ki ima po hiški bodičaste izrastke in iz ustja hiške podaljšano cevko (sifon).
Lektorirala: Ana Bohte
Ni komentarjev:
Objavite komentar