MORSKI KONJIČKI

Okoli lista morske trave je zvita gosenica. Čakaj malo, gosenica?! Tukaj pa nekaj ne bo prav.

Kratkonosi morski konjiček (foto: Tihomir Makovec)

Prav res, "gosenica" je v resnici le rep morskega konjička. Med nerodnim pokončnim plavanjem se je ustavil in oprijel morske trave. Medtem ko se ziblje skupaj z listi, ga tako kot vsako jutro za nekaj minut obišče njegova družica. V pozdrav skupaj zaplešeta, plavata drug ob drugem in se vrtita. Za nameček še spreminjata barve. Ko se prepričata, da sta oba živa in zdrava, gresta vsak po svojih opravkih. Sinhrono plavanje jima poleg vsega uskladi tudi razmnoževalni ciklus, tako da sta istočasno pripravljena, ko bo prišel čas parjenja.

Dolgonosi morski konjiček (foto: Tihomir Makovec)

Naš morski konjiček se po jutranjem plesu odpravi na hranjenje. Pri tem ga počasno plavanje prav nič ne ovira, saj je odličen plenilec. Svojo najljubšo hrano, majhne rakce, lovi iz zasede. Ker se dobro zlije z okolico, še posebej, kadar ima tudi dolge izrastke, podobne algam, lahko v miru čaka, da se mu rakci dovolj približajo, da jih lahko hipoma vsrka v podolgovata cevasta usta. Med srkanjem rakcev se oglaša z nekakšnim mlaskanjem, kot da bi tleskal z ustnicami. Podobno se je oglašal tudi, ko je osvajal svojo družico.

Dolgonosi morski konjiček (foto: Tihomir Makovec)

To jutro se počuti drugače. Čeprav je obilno zajtrkoval, ga nekaj ščemi v trebuhu. Njegov trebuh je ogromen, a ne zaradi hrane. Samček je noseč! Pred mesecem in pol je samička v njegovo valilno vrečo odložila cel kup jajčec. Vendar se je moral pred tem pošteno potruditi. S samičko sta več dni plesala svatbeni ples. Spreminjala sta barvo, plavala drug ob drugem, se vrtela, držala za rep in se zaljubljeno oprijemala istega lista morske trave, medtem pa ji je kazal svojo prazno valilno vrečo. Ko so jajčeca končno našla pot do samčka, jih je oplodil s svojimi semenčicami, potem pa so se ugnezdila v tkivo njegove vreče in njihov razvoj se je začel.

Oglejte si rojstvo morskih konjičkov.

Zdaj so otročički dovolj razviti, da lahko pridejo na plan. Ko pade večer, jih samček s krčenjem mišic izbrizga iz valilne vreče. Majceni morski konjički se poskrijejo po okolici, saj so izredno občutljivi in nemočni pred plenilci. Samček zanje ne bo več skrbel. Pravzaprav bo samički že naslednje jutro, ko ga bo prišla pozdravit, začel razkazovati, da je njegova valilna vreča spet prazna in je pripravljen na naslednjo pošiljko jajčec.

Zanimivosti:

- Pri nas živita dolgonosi (Hippocampus guttulatus) in kratkonosi (H. antiquorum) morski konjiček.

- Morski konjički nimajo lusk tako kot druge ribe, ampak njihova tanka koža prekriva koščene plošče, ki tvorijo členjen oklep.

- Na dan lahko pojejo tudi 3000 rakcev.

- Dolge razdalje prepotujejo tako, da se držijo plavajočega rastlinja ali plavajočih ostankov (npr. vej).

- Oči lahko premikajo različno, tako kot kameleoni.

- Njihovo rodovno ime je sestavljeno iz besed »hippos«, kar pomeni konj in »kampos«, kar pomeni morska pošast.

- Dolgonosi morski konjiček ima daljša cevasta usta in številne izrastke na glavi in hrbtu, vse do hrbtne plavuti. Kratkonosi nima izrastkov, njegovo telo pa je v celoti rebrasto. Oba sta sivorjave in rjave barve, lahko tudi lisasta, dolgonosi morski konjiček pa je lahko tudi zelene, rumene ali zelo blede barve. Zraste do 15 cm, kratkonosi morski konjiček pa do 12 cm.

Morske zvezde

Po morskem dnu počasi leze nevaren plenilec. Bradavičasta morska zvezda s petimi dolgimi kraki preiskuje okolico in išče kaj okusnega za v svoj želodec. Pravzaprav ni prav izbirčna, pa tudi velikost je ne omejuje. Brez težav se loti zalogaja, ki je precej večji od nje.

Bradavičasta morska zvezda Marthasterias glacialis (attribution)

Ravnokar je naletela na veliko ribo, ki je podlegla poškodbam. Če se hoče najesti, mora morska zvezda pohiteti, preden ribo najdejo druge lačne živali. Iz telesa izvije želodec in ribo zalije s prebavnimi sokovi. Ko prebavni encimi opravijo delo, zvezda enostavno posrka nastalo "juhico” skozi stene želodca in kosilo je končano.

Morska zvezda (foto Sašo Moškon)

Oglejte si življenje morskih zvezd (od minute 0 do 4).

Čeprav so bradavičaste morske zvezde po navadi velike od 30 do 40 centimetrov, naša zvezda spada med velikanke. Čez krake meri kar 80 cm. Zato ji, kljub veliki ribi, ki jo je ravnokar snedla, še vedno malce kruli v želodcu. Zahoče se ji školjke, ki jo v bližini zazna s čutili za kemijske dražljaje. Pri iskanju hrane se zanaša predvsem nanje, kljub temu, da ima na koncu krakov ocele, občutljive za svetlobo. Oceli so dovolj občutljivi, da z njimi zazna gibanje, če krake zaviha navzgor.

Ker pa se školjke večinoma ne premikajo, morske zvezde za iskanje ne potrebuje ocelov. Zato imajo školjke trdo lupino, ki jo zaprejo tako tesno in močno, da jim večina plenilcev ne more do živega. Morska zvezda ni med njimi. Ponovno si pomaga z ukano vihanja želodca, ki ga stlači med školjčni lupini, potem ko ju s kraki dovolj razmakne. Encimi začnejo delovati in kmalu lahko iz lupine posrka školjčno juho. Za posladek si privošči še nekaj drobnejših živali, za katere ji ni treba izvihati želodca.

Oglejte si, kako morska zvezda napada školjke (nekatere ji tudi uidejo).

Na lepem jo od zgoraj napade riba in ji odtrga krak. A za morsko zvezdo to ni nobena težava, saj ji bo kmalu zrasel nov. Pravzaprav včasih sama žrtvuje krak, saj z njim preusmeri pozornost plenilca, da mu lahko pobegne na varno. Nekatere morske zvezde se lahko povsem obnovijo iz enega samega kraka, če so le v njem tudi življenjsko pomembni organi.

Kraki namreč niso zvezdine noge. Premika se ob pomoči bistveno manjših brazdnih nožic, ki jih ima na spodnji strani telesa. Poseben vodovodni sistem nožice napolni z vodo, da se raztegnejo in prisesajo na podlago. Nato vodo iztisne iz nožic, te se skrčijo in potegnejo zvezdo naprej. Tako se v valovih odriva na stotine njenih nožic, vendar se kljub temu giblje počasi.

Oglejte si lep video z različnimi morskimi zvezdami.

Zanimivosti

V Jadranu živi 20 vrst morskih zvezd, od katerih so v Sloveniji najbolj znane pomarančasta, bodičasta, ognjenordeča in bradavičasta zvezda ter navadna zvezdica. 

Morske zvezde imajo usta na trebušni strani telesa, prebavni sistem pa zaseda precejšen del notranjosti telesa. Obsežen in razvejan želodec se razprostira v vsakega izmed krakov.

Kot pove že ime, je telo zvezdaste oblike in ima najpogosteje pet krakov, lahko pa tudi več. Kraki izhajajo iz osrednjega dela telesa – plošče. Na površini telesa imajo skelet iz spužvastih delcev apnenca. Večje ploščice so povezane kot čebelje satje, a gibljive kot vretenca pri vretenčarjih.

Bodičasta morska zvezda ima zelo veliko sposobnost regeneracije iz delov telesa. Živi do globine 180 metrov.

Oglejte si, kako se nekatere morske zvezde razmnožujejo tako, da razpadejo na več delov.

Lektorirala: Ana Bohte