torek, 26. julij 2016

Marogasta rakovica

"Alge, alge, alge! Strganja s skal imam za danes že vrh glave," pomisli marogasta rakovica. "Še dobro, da nisem vegetarijanka," ji še šine skozi možgane, preden se raje odpravi na iskanje mesnega zalogaja. Ko potuje po skalah v iskanju latvice ali kakšne školjke, prečka ozemlja velikih samcev, ki skušajo ohraniti najboljša skrivališča, da bi osvojili čim več samičk in oplodili njihova jajčeca.

Marogasta rakovica (foto: MBZ)

A parjenje je tokrat ne zanima. Skupaj z manjšimi rakci, ki še niso spolno zreli in jih zato veliki samci ne preganjajo, išče primeren zalogaj. Lahko se zgodi, da ji bo zadišal tudi kakšen manjši predstavnik njene vrste. Hkrati se mora tudi sama, kljub rjavo- do olivnozelenemu oklepu, v katerem se dobro zlije s skalnato okolico, paziti ptičev in večjih rakovic, ponekod pa tudi moškatne hobotnice. V svojem življenju se je naučila, da je najmanj opazna v šibki svetlobi, zato najraje potuje ponoči.

Njene desne klešče so večje od levih, oboje pa so prilagojene za strganje alg s skal ali koral tako, da ima na notranjem robu klešč žličkam podobne vršičke. Za prebavo živalske hrane ima v želodcu poseben mlinček z ostrimi zobci na trikotnih ploščicah, ki pri rakih deseteronožcih razkosavajo hrano. Kljub temu, da živali predstavljajo polovico njene prehrane, se mora pri lovu kar namučiti.

Rakci vitičnjaki bi bili dober zalogaj, a noče tvegati, saj bi si na njihovih lupinah poškodovala klešče, zato gre raje naprej. Na poti si postreže z nekaj školjkami, nato pa zagleda svojo priljubljeno hrano, latvico. Ker jo le težko odtrga od podlage, ne da bi si pri tem poškodovala klešče, raje počaka, da se polžek odlepi sam, ko se odpravi na kosilo. Da ga lahko poje, ne da bi pri tem zaužila še delce lupine, ga mora prevrniti. Prime ga s kleščami za rob lupine in ga večkrat poskusi zasukati na hrbet, da bi prišla do mehkega mesa. Ker je takšen postopek precej naporen, se raje loti le manjših polžkov, saj bi bila večjim le težko kos.

Marogasta rakovica med strganjem alg (MBZ).

Počasi se dela dan in rakovica si mora najti primerno skrivališče, kjer bo varna pred dnevno vročino. Živi v pasu plimovanja, kjer se najraje zadržuje na kopnem, saj nerada plava ali celo prečka večje razdalje po plitki vodi. A kadar je vroče, se zadržuje v bližini hladne vode, s katero si pomaga, da se ne pregreje.

Rakovica je zdaj stara že skoraj eno leto in kmalu bo izbrala najmočnejšega samca z dobrim skrivališčem za prvo parjenje. Oplojena jajčeca bo nekaj tednov nosila na spodnji strani telesa. Iz jajčec bodo priplavale majhne ličinke, ki bodo en mesec živele v planktonu, potem pa se bodo spustile na dno in zaživele svoje življenje kot majhni rakci.

Zanimivosti

- Marogaste rakovice imajo značilen kvadraten oklep s tremi zobci ob strani.
- Osnovna barva oklepa, ki zraste do dobrih treh centimetrov, je zelo odvisna od okolja, v katerem živijo.
- Večino časa preživijo na kopnem, le med visoko plimo se skrijejo med kamne ali skalne razpoke, ali pa se izognejo vodi in prestavijo višje po obali.
- Najpogosteje živijo v pasu plimovanja morja, najdemo pa jih tudi v ne preveč onesnaženih pristaniščih. Dejavnosti in premike uravnavajo s pomočjo notranje ure (bioritma), ki jo usmerjata dolžina dneva in čas plimovanja.
- Življenjski prostor marogastih rakovic je prilagojen širini pasu plimovanja. V predelih majhnih plimovanj so dejavne ves dan, vendar le v bolj ali manj ozkem pasu obale. Kjer so plimovanja velika, so dejavne tudi do več deset metrov od meje morja.
- Na njihovo vedenje močno vpliva izogibanje vročini. Kadar je prevroče, niso dejavne ali pa se zadržujejo blizu hladne vode. Takrat jih ne bomo našli v plitvinah, kjer se voda močno segreje.
- Raki deseteronožci seveda nimajo možganov kakor mi, ampak gre za živčne ganglije.
- Rakovice imajo zadek spodvihan pod glavoprsje. Samice jajčeca do izvalitve (dva do štiri tedne) nosijo pod telesom z zadkovimi nožicami.
- V Sredozemlju se ozemlja velikih, spolno zrelih samcev nikakor ne prekrivajo. Po njih se lahko sprehajajo le samičke in neodrasli samčki, saj je hrane navadno dovolj za vse. Odrasli samci tekmujejo za najboljša skrivališča, ki bodo privabila čim več samičk.
- Razmnožujejo se vse leto, najpogosteje spomladi. 
- Marogaste rakovice živijo okoli štiri leta.

Vir o prehranjevanju: Cannicci S. Et al. (2002): Feeding Habits And Natural Diet of the Intertidal Crab Pachygrapsus marmoratus: Opportunistic Browser or Selective Feeder? Estuarine, Coastal and Shelf Science 54, 983–1001. Available on www.researchgate.net

Lektorirala: Ana Bohte

Ni komentarjev:

Objavite komentar