Glavonožci so ene najpametnejših živali na svetu. Poleg tega so mojstri prikrivanja. Svoje kožne vzorce lahko hitro spreminjajo s pomočjo pigmentnih celic, ki vsebujejo različna barvila. Kadar se mišice okoli določene celice napnejo, se ta poveča, in ko se sprostijo, se celica zmanjša, barvilo v njej pa se zbere v majčkeno piko. Zapleteni vzorci na telesu nastanejo s krčenjem in razširjanjem celic z različnimi pigmenti. Ko so vse celice skrčene, je telo skoraj popolnoma belo.
Na naših obalah boste največkrat srečali navadno sipo (Sepia officinalis), z malo sreče pa boste videli tudi užitnega lignja (Loligo vulgaris).
Loligo vulgaris, risba iz leta 1913.
Ligenj je večino dneva preživel skrit pred plenilci. Zdaj je nastopila noč in prazen trebuh ga požene na lov. Ligenj je spreten in nevaren plenilec. Ko naleti na jato majhnih rib, za lov uporabi metodo presenečenja. Hitro ritensko zaplava v jato in z lovkami zagrabi eno od rib. Z močno čeljustjo ji pregrizne hrbtenico na vratu in jo s tem ohromi, da jo lažje poje. Nekateri njegovi sorodniki si pri ohromitvi pomagajo s strupom, ki ga vbrizgajo med ugrizom. Za posladek si privošči še rakovico, ne bi pa se branil tudi kakšnega manjšega lignja.
Noč je mimo in ligenj se odpravi na po-nočno druženje. Danes je prav poseben dan, saj je čas za parjenje. Izbere si samico in se začne z njo pogovarjati s pomočjo spreminjanja barve. Z barvami še posebej poudari spolne predele telesa in samička mu odgovori s podobnim obarvanjem. Svoje navdušenje za parjenje ji pokaže še z živahnimi barvami po telesu.
Zaljubljenemu paru se približa tekmec. Proti našemu samcu s pustimi barvami oznanja popolno nezanimanje za samico. Samici na drugi strani pa kaže barve ljubezni. Našega lignja kljub vsemu ne pretenta in začne se merjenje moči. Najprej skušata eden drugega prestrašiti z utripajočo belo barvo, plavuti pa obarvata s temnimi pikami. Temno obarvane lovke dvigneta visoko nad glavo in si trebuh obarvata še s temno progo.
Spremembe barve so bliskovite, saj jih uravnava živčni sistem, ki je pri vseh glavonožcih zelo razvit: oči vidijo, možgani in živci organizirajo in prenašajo signale, pigmentne celice pa se na to prilagajajo.
Ker nihče ne odneha, sledi pretep. Najprej se le nekajkrat udarita s plavutmi, kasneje pa se pošteno sklofutata. Naš samec začne čutiti premoč in nadaljuje z bliskanjem bele barve in klofutanjem, medtem ko se vsiljivec obarva temneje in počasi umakne. Če ne bo uspel osvojiti nobene samičke, mu bo morda uspelo kakšni vsaj skrivoma podtakniti svoja semenčeca.
Oglejte si pretep med lignjema: http://youtu.be/jD_OcswsZ7g
Ligenj z lovkami nežno prime svojo izbranko in nadaljujeta s parjenjem. Svoj spermatofor, poln semenčec, z lovkami prenese pod samičin plašč. Skupaj gresta odložit paketek jajčec na skupno mesto z drugimi lignji. Danes se pari nekaj deset parov naenkrat, včasih pa jih je tudi sto. Naš par se še nekajkrat spusti do skupnega mesta in vsakič počakata, da prideta spet na vrsto. Po končanem odlaganju jajčec se ločita in naslednjič se bosta parila z drugim partnerjem.
Na poti v skrivališče se lignju nevarno približa plenilec. Ligenj se v trenutku zlije z okolico in plenilec odplava dalje. Ligenj si lahko oddahne, a ne za dolgo. Hitro mora priplavati v skrivališče, saj si bi ga za kosilo z veseljem privoščil skoraj vsak plenilec, ki je dovolj velik, da ga lahko ujame. Hitro izbrizga vodo skozi svoj lijak in se požene na svojo pot. Čeprav živi le dve ali tri leta, se mu ne mudi pristati na krožniku.
Zanimivosti
- užitni ligenj lahko zraste do 40 cm, a je največkrat velik 15 - 25 cm
- živi do globine 500 m
- je pravi selivec: populacija SV Atlantika prezimi v globokih vodah Portugalske in spomladi odplava proti francoski obali, nato pa maja in junija nadaljuje pot proti Severnem morju, kjer se pari na globini 20 - 80 m. Jeseni se vrnejo nazaj na jug. Populacija v zahodnem Sredozemlju se seli v globje vode jeseni. Večji posamezniki začnejo svojo selitev proti obali že januarja in februarja, manjši pa počakajo do poletja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar