nedelja, 13. julij 2014

Morske “klobase”

Naš najpogostejši morski brizgač, navadni brizgač (Holothuria tubulosa) ali po domače kar morska klobasa, je milo rečeno nenavadna žival. Ko ga valovi premikajo sem in tja, ne da bi pokazal kakršenkoli znak življenja, res spominja le na klobaso. Vendar ima ta morska klobasa zelo pomembno vlogo pri kroženju snovi v naravi. 

Brizgači imajo usta spredaj, zadnjično odprtino pa zadaj. Za razliko od drugih iglokožcev, kjer je očitna peterosomernost (na primer morske zvezde), je njihovo telo podaljšano in izgleda dvobočno somerno.


Brizgač se počasi premika po morskem dnu s pomočjo svojih številnih vodovodnih nožic (značilnih za iglokožce) in s kratkimi tipali okoli ust pobira odmrle organske snovi. S tem poskrbi, da odmrle snovi zaokrožijo nazaj v prehranjevalno verigo. Vsake toliko časa v morje izloči kakšno hormonsko sporočilo, s pomočjo katerega se pogovarja z drugimi brizgači.

Na kožo si je izločil zaščitno plast sluzi, zaradi katere se nanjo prime podvodno rastlinje in mulj, ki mu včasih daje sivkast videz. Približa se mu ribica in ga začne grizljati. Brizgač si zaželi, da bi lahko tako, kot njegovi bližnji sorodniki, izstrelill vanjo lepljive Cuvierjeve niti, v katere bi se zapletla. Čeprav so te niti del dihalnega sistema, se v telesu obnovijo v 1,5 do 5 tednih. To pa res ni taka reč. Ali pa bi kakšno posebej nadležno ribo oblil še s strupeno kemikalijo (holoturin). Kaj drugega kot obramba mu niti ne preostane. Kljub številnim nožicam ne more pobegniti.




Navadni brizgač na kožo izloča zaščitno sluz, zaradi katere se nanj prime podvodno rastlinje in mulj, ki mu daje sivkast videz.

Vse se spremeni, ko se v poletih mesecih na nebu pojavi polna luna. Brizgači naenkrat oživijo, se zberejo skupaj in proti gladini dvignejo dve tretjini telesa. Tako lahko "zadihajo" njihove spolne odprtine, ki so na trebušni strani pod usti. Najprej samci brizgajo v vodo semenčeca. Sledijo jim samice, ki v vodo sprostijo jajčeca. Sproščanje spolnih celic traja po pol ure naenkrat.

Iz oplojenih jajčec se v približno 24 urah izvalijo plaktonske ličinke, ki se hranijo z mikroskopskimi algami. V nekaj tednih gredo skozi nekaj stadijev razvoja, potem pa se ustalijo na morskem dnu in se preobrazijo v mlade brizgače ter začnejo svoje klobasasto življenje.

Oglejte si brizgača med razmnoževanjem: http://youtu.be/n6Eofmf9TzQ

Zanimivosti

- Tako kot vsi iglokožci imajo tudi brizgači podkožni skelet iz apnenčastih ploščic, ki so pri brizgačih lahko zelo redko posejane in povezane z vezivnim tkivom. Če se želijo nekateri brizgači stisniti skozi majhno odprtino, se lahko skoraj utekočinijo in porinejo skozi, potem pa se nazaj utrdijo s pomočjo kolagenskih vlaken. Kolagen pridobijo kar iz okolice. 
- Kadar je temperatura vode previsoka, lahko nekateri brizgači upočasnijo svoje življenjske dejavnosti - nehajo se hraniti, črevo jim zakrni, njihov metabolizem se upočasni in izgubijo na teži. Ko se razmere izboljšajo, se povrnejo v normalno stanje.
- Riba Carpus sp. si za dom izbere kar zadnjično odprtino nekaterih brizgačev.

Ni komentarjev:

Objavite komentar