Smaragdna vreča na dnu morja

Začel se je nov dan in iz skalne razpoke pretegne svoj rilec smaragdni zvezdaš ali bonelija (Bonellia viridis). Med počitkom je imela rilec zvit ob telesu - smaragdno zeleni vreči - zdaj pa jo je premagala lakota. Njen rilec je na koncu razcepljen na dva kraka, ki s pomočjo migetalk s podlage pobirata razpadajoče organske delce ali manjše živali.

Bonelijin rilec (proboscis). Foto: Tihomir Makovec

Oglejte si bonelijo (utripajoče napihovanje telesa poskrbi, da se obliva s svežo vodo in tako dobi dovolj kisika).

Njeno vrečasto telo meri približno 15 cm in je brez okončin, pa saj jih niti ne potrebuje. Le z dvema kavljema je zasidrana v podlago, da je ne premetavajo tokovi. Bonelija lahko rilec raztegne kar meter in pol daleč ter tako razišče dovolj veliko površino, da se nahrani. Ob nevarnosti ga hitro potegne k sebi, danes pa je nekam neprevidna in ne opazi mimoidoče ribe. Lačna riba se z rilcem veselo posladka, a to bonelije ne skrbi preveč. Rilec bo lahko obnovila. 

Foto: Tihomir Makovec

Oglejte si, kako bonelija z rilcem pregleduje okolico.

Bonelija v razpoki je samička. A samčki niso daleč. Pravzaprav živijo v njenem telesu. Nalogo, da morajo oploditi njena jajčeca, so vzeli zelo resno, zato so nameščeni tako, da jajčeca oplodijo, še preden ta zapustijo samičkino telo. Takšno življenje zahteva mnoge prilagoditve. Samčki so zato veliki le do 3 mm, sploščeni in brez rilca. Nimajo ne ust ne črevesja, saj jim vse, kar potrebujejo, priskrbi samičkino telo. V njej jih živi 10-15 in vsi so predani svojemu poslanstvu.

Ko so se izvalili iz jajčec in nekaj časa plavali kot ličinke v planktonu, njihova usoda še ni bila zapečatena. Ali bodo postali samčki ali samičke, se je odločilo šele po njihovem pristanku na podlago. Tisti, ki so se ustalili na rilcu samičke, so postali samčki. Iz tkiva njenega rilca se namreč izločajo posebne spojine, ki v ličinkah vzpodbudijo moškost. Ko so na rilcu preživeli približno mesec dni, so se počasi odpravili skozi samičkina usta v njeno črevo in se do konca življenja namestili v njenem razmnoževalnem organu. In takoj so začeli izpolnjevati svojo življenjsko nalogo. 

Naša bonelija ni pristala na rilcu samičke. Ustalila se je na morskem dnu in zrasla v samičko. Kot se pogosto zgodi, je z njo iz planktona pripotovala še ena ličinka. Ko sta pristali na dnu, je druga prevzela moško vlogo. In tako bosta lahko skupaj poskrbeli za potomce.

Zanimivosti:

- Ali bo ličinka postala samček ali samička, je zapisano v genih le pri 17 % bonelij. Spol preostalih je le igra naključja. 

- Odrasla bonelija v koži izdeluje živozeleni pigment bonelin, ki je za druge organizme zelo strupen in lahko manjše živali celo ohromi. Na svetlobi postane zelo učinkovit biocid, ki lahko pobije bakterije in ličinke drugih organizmov, zato raziskujejo možnosti, da bi ga uporabili kot antibiotik. (Vir: Wikipedia)

- Bonelin je hkrati tudi spojina, zaradi katere postanejo ličinke, ki pridejo v stik s kožo samice, samčki. Največ ga je prav na rilcu (proboscisu). 

- Samčkovo telo je skoraj izključno iz reproduktivnih organov, saj za svoje zajedavsko življenje ne potrebuje skoraj ničesar drugega.

- Bonelijo uvrščamo med "morske črve" - zvezdaše Echiurida.

- Živi na globini 10-100 metrov, zakopana v mehko podlago ali v razpokah in luknjah.

- Samica se premika s pomočjo rilca.