Morski zajček

Včasih boste na obali našli na obali veliko črnorjavo kepo. To so naplavljeni veliki morski zajčki (Aplysia fasciata), predstavniki golih polžev in največjih polžev na svetu.

Veliki morski zajček med morsko solato

(vir: "Black sea hare Povoa de Varzim" by PedroPVZ - Own work. Licensed under Creative Commons Attribution-Share Alike 3.0 via Wikimedia Commons.")

Morski zajček se prav po polžje premika po livadi morske trave zostere. Danes si je za hranjenje izbral travo, a rad ima tudi morske alge, predvsem morsko solato (Ulva sp.) in algo Polysiphonia. Njegovo okroglo, mehko telo, s tanko in skoraj ravno hišico, spominja na zajčka zaradi štrlečih tipalk na glavi – rinoforov. Z njimi izredno dobro voha in najde najbolj slastno vodno rastlinje.

Ko je bil še mlad, se je rad zakopal v mehak sediment in iz njega molel le tipalke in vhod v plaščevo votlino. Kot odrasel morski zajček pa je velik 30 cm in rad »poleti« naokoli s pomočjo svojih krilatih izrastkov - parapodijev.

Med pašo po zosteri se mu približa plenilska riba. Čeprav bi se zajček lahko izstrelil na reaktivni pogon, kot to počnejo glavonožci, pa tega gibanja ne obvlada najbolje. Večinoma se premika počasi, kot se to polžem pritiče. Zato pobeg pred plenilcem ni najboljša izbira. Na srečo ima skrito orožje; v vodo spusti rožnato zaveso »črnila«, ki ribo zmede.

Rožnat oblak za obrambo pred plenilci.

(Vir: "Aplysia californica". Licensed under Creative Commons Attribution-Share Alike 3.0 via Wikimedia Commons")

Oblak rožnatega pigmenta sicer ne zadostuje za pobeg, ker je morski zajček enostavno prepočasen, da bi izginil s plenilčevega obzorja, preden bi se ta rešil iz oblaka. Zato zajček iz druge žleze izloči še belo snov, ki v mešanici s pigmentom proizvede spojino, ki odvrne plenilca za dovolj časa, da zajček pobegne. Plenilcu se namreč zaradi posebnih kemikalij zazdi, da je hrana zanj v oblaku in pozabi na polža.

Oglejte si rožnat oblak v živo (6. minuta videa).

Barva oblaka je odvisna od vrste alg, s katerimi se zajčki hranijo. Glede na pigmente alg je »črnilo« lahko belo, rdečkasto ali rožnato. Nekateri morski zajčki za nameček zbirajo v telesu še strupe alg (na primer modrozelenih alg), ki jih pojedo, in jih lahko zamešajo tudi v oblak črnila.

Do zajčka priplavajo vonjave, ki se jim ne more upreti. Zajčki, pripravljeni za razmnoževanje, kličejo druge s pomočjo feromonov. Ker jih je tokrat še posebej veliko, sestavijo skupaj razmnoževalne verige. To lahko storijo, ker so dvospolni. Naš morski zajček je prvi v verigi in deluje kot samička. Zajček za njim je zanj samec in za naslednjega zajčka samica. Tako se razmnožujejo vsi naslednji v verigi, vse do zadnjega, ki deluje izključno kot samček.

Oglejte si parjenje morskih zajčkov. 

Zanimivosti

- Največja vrsta Aplysia vaccaria  lahko zraste do 75 cm in tehta 14 kg ter je tako največji polž na svetu;

- Veliki morski zajček lahko tehta do 1,5 kg;

- Morski zajčki odložijo rožnate do oranžne verižice jajčec na plitvo dno, kjer izgledajo kot ogromen pladenj s špageti. Izvaljene ličinke nekaj časa živijo v plaktonu, ko pa zrastejo 1 – 2 mm, se spustijo na alge in v enem letu zrastejo do največje velikosti, nato pa se razmnožijo in poginejo.

Več podatkov

Seaslug forum