Latvica

Spet so se začele poletne počitnice in morje vabi. Ko se boste nakopali in nasončili, vas bo morda zaneslo v raziskovanje obale in življenja na njej. Čeprav se vam morda zdi, da večina živali ždi na svoji podlagi, še zdaleč niso statične. Ta blog je namenjen dogodivščinam živali na morski obali in v morju, in vam bo morda popestril dolgo vroče poletje. Vzemite ga kot del lahkega poletnega branja.

Začnimo z dvema živalma, za kateri tako rekoč nikoli ne vidimo, da bi se premikali. Rdeča morska vetrnica (Actinia equina) in polž prilepek (Patella sp.) ždita na skalah, kot bi bila sama del njih. Ali je res tako? Pravzaprav ne. Vetrnica velja za izredno napadalno in če jo nespametno postavite v morski akvarij, se vam lahko zgodi, da boste na koncu imeli akvarij z eno samo živaljo - vetrnico. Kos ji menda ni niti klovnovska ribica, čeprav je navajena življenja med lovkami morskih vetrnic.

Latvica je prav tako huda borka. Spoprime se tudi z morsko zvezdo, ki je v morskem svetu eden najhujših plenilcev. Nekatere latvice celo branijo svoje ozemlje in vrtiček alg, ki ga ustvarijo okoli svoje lupine.

Ko nastopi plima, latvica postane lačna. Odlepi se od skale, kjer je preživela oseko, in se odpravi po hrano. Poišče si zaplato alg in začne zajtrkovati. S svojim nazobčanim jezikom strga filme alg s skal. Mimogrede, latvica je polž in se tako tudi premika. 

Približa se ji morska zvezda, ki bi jo rada pomalicala. Latvica ji z udarci svoje hiške ob podlago in ob njene krake prepreči, da bi zlezla nanjo in jo pojedla. Ko je bila manjša, je raje hitro pobegnila od bližajoče se morske zvezde. Če bi jo napadla riba, bi se odzvala drugače. Vrsto plenilca spozna s pomočjo kemijskih signalov in temu primerno tudi odzove.

Oglejte si, kako latvica odžene morsko zvezdo

Ko se začne bližati oseka, se latvica vrne domov. Dom je natančno tisto mesto na skali, ki ga je ob prihodu plime zapustila, tako imenovana brazgotina (angleško »home scar«). Najde jo tako, da sledi feromonom v sluzi, ki jo je puščala za sabo, ko je iskala hrano. Njena lupina se do potankosti ujema z reliefom skale na mestu brazgotine. To ji omogoči, da se bolje zatesni na skalo, kar jo varuje pred plenilci in izsušitvijo.

Brazgotine, ki jih latvice pustijo za sabo, ko gredo iskat hrano.

Med oseko mora latvica preživeti vročino, veter, izhlapevanje vode in napade ptic. To ji dobro uspeva, saj jo ptice le težko odlepijo od podlage, okoli roba lupine pa se ji, če je dobro prilepljena, zadrži obroč vode. Ko se latvica prilepi na podlago, se začnejo izločati kemikalije, ki spodbujajo rast v višino.

Ko nastopi zima, razburkano morje spodbudi latvico k razmnoževanju. Nemirno morje bo dobro razneslo jajčeca in spermo. Izvaljene ličinke bodo nekaj tednov plavale naokoli, potem pa se bodo pritrdile na podlago.

In tako bodo živele in rasle z dneva v dan in z leta v leto vsaj 10 let. Naša latvica, ki živi na goli skali, bo rasla počasneje, bo zato z malo sreče doživela 20 let.